V Kisovcu odprli enega najnaprednejših centrov za razvoj brezogljičnih tehnologij v tem delu Evrope

S slavnostnim odprtjem Centra za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije je v Kisovcu zaživela ena najpomembnejših razvojnih in raziskovalnih investicij na področju zelenega prehoda v Sloveniji. Center bo povezoval raziskave, razvoj,
izobraževanje in gospodarstvo ter podpiral razvoj naprednih tehnologij za razogljičenje, energetsko preobrazbo in trajnostno prihodnost.

Center stoji v regiji, katere razvoj je desetletja temeljil na premogu. Danes pa prav v Zasavju nastaja sodobna raziskovalna infrastruktura za razvoj baterijskih, vodikovih in drugih brezogljičnih tehnologij. Projekt tako simbolično povezuje bogato rudarsko dediščino regije z njeno trajnostno in inovacijsko prihodnostjo.

 

Projekt v skupni vrednosti 32 milijonov evrov sofinancirata Evropska unija in Republika Slovenija. Gre za prvi projekt v Sloveniji, podprt iz Sklada za pravični prehod, ki pomembno prispeva k uresničevanju ciljev zelenega prehoda ter gospodarski preobrazbi premogovniških regij.

 

Slavnostno odprtje je potekalo v Delavskem domu Zagorje ob Savi, udeležili pa so se je predstavniki Evropske komisije, vladnih, regionalnih in lokalnih institucij, gospodarstva ter raziskovalne sfere. Na dogodku so predstavili poslanstvo, raziskovalne zmogljivosti in razvojne načrte centra, mednarodni strokovni simpozij, ki je potekal dan pred uradno otvoritveno slovesnostjo, pa je ponudil vpogled v
najnovejše trende na področju brezogljičnih tehnologij, razogljičenja ter energetske odpornosti Evrope.

»Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije je pomembna nacionalna pridobitev, ki bo Sloveniji pomagala krepiti razvoj naprednih tehnologij za zeleni prehod ter še tesneje povezovati raziskovalno sfero in gospodarstvo. Posebej sem ponosen, da Kemijski inštitut s tem projektom pomembno širi svoje delovanje izven Ljubljane ter skupaj z lokalnim okoljem soustvarja novo razvojno zgodbo Zasavja. Verjamem, da bo center postal prostor sodelovanja, kjer se bodo srečevali vrhunska znanost, industrija in mladi talenti ter skupaj ustvarjali rešitve za prihodnost Slovenije in Evrope,« je poudaril prof. dr. Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta.

Glavni cilj centra, v katerem bosta delovala dva raziskovalna laboratorija – Laboratorij za razvoj in testiranje baterij ter Laboratorij za demonstracijo vodikovih in ogljikovodioksidnih tehnologij – je postati most med raziskovalnim okoljem in industrijo. Znanstvena dognanja bodo lahko v ustreznem razvojnem okolju centra bistveno hitreje dosegla tehnološko raven, potrebno za prenos v industrijsko
uporabo. S tem se bo skrajšal čas od raziskovalnih idej do praktičnih uporab, nova znanja in tehnologije pa bodo hitreje našla pot v gospodarstvo in vsakdanje življenje. Pomemben del poslanstva centra pa bo namenjen tudi usposabljanju strokovnjakov za potrebe zelene preobrazbe.

»Center je nastal z namenom, da se znanje, ki nastaja v raziskovalnih laboratorijih, hitreje in učinkoviteje prenese v industrijo ter postane del konkretnih izdelkov in tehnologij. To je model, ki je preizkušen v tehnološko bolj razvitih državah. Hkrati bomo podjetjem omogočili, da svoje razvojne ideje preizkusijo na relevantni tehnološki ravni, ne da bi morali iskati takšne zmogljivosti v tujini. Ponosni
smo, da smo v Kisovcu vzpostavili center, kakršnega v radiju 500 kilometrov ni, zato verjamemo, da bo postal pomembno razvojno stičišče tako za Slovenijo kot širši evropski prostor,« je ob odprtju poudaril prof. dr. Robert Dominko, vodja centra.

Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za brezogljične tehnologije nima pomembne vloge le za Slovenijo in Zasavje, temveč tudi za širši evropski prostor. S povezovanjem raziskav, industrije, izobraževanja in razvoja novih tehnologij bo prispeval k uresničevanju evropskih ciljev na področju zelenega prehoda, energetske odpornosti in tehnološke konkurenčnosti.

 

V nagovoru, ki je bil prebran na slovesnosti, je komisarka Evropske komisije za zagonska podjetja, raziskave in inovacije Ekaterina Zaharieva poudarila, da center predstavlja pomemben mejnik na poti Evrope do podnebne nevtralnosti ter konkreten primer, kako evropske ambicije na področju razogljičenja postajajo razvojne priložnosti za regije, industrijo in ljudi. »Ta center, prvi projekt v Sloveniji, podprt iz Sklada za pravični prehod, je mnogo več kot le nova infrastruktura in tehnologija. Uteleša vizijo prihodnosti. Slovenija ima zgledno vlogo pri utiranju poti zelenim tehnologijam, saj s pionirskimi pobudami dokazuje potencial zelene preobrazbe v Evropski uniji,« je poudarila Zaharieva.

Pomen centra za evropski prostor je v svojem nagovoru poudarila tudi Sofia Alves, direktorica Direktorata za implementacijo programov in krepitev upravnih zmogljivosti pri Generalnem direktoratu Evropske komisije za regionalno in mestno politiko. »Evropska komisija pozdravlja odprtje Centra za demonstracijo in usposabljanje na področju brezogljičnih tehnologij – Centra DUBT v Zasavju,
ki ga podpira Sklad za pravični prehod. Center bo regiji prinesel nove priložnosti s spodbujanjem inovacij ter razvojem baterijskih in vodikovih tehnologij. Prav tako bo prispeval k krepitvi znanj in veščin, ustvarjanju kakovostnih delovnih mest ter gradnji bolj odpornega in v prihodnost usmerjenega gospodarstva. Ta strateški projekt je jasen primer, kako kohezijska politika podpira regije in skupnosti
pri prehodu v podnebno nevtralno prihodnost. Slovenija tako kaže, kako se ambicije spreminjajo v dejanja, Zasavje pa pri tem prevzema vodilno vlogo,« je dejala.

Pomembno vlogo pri nastanku in umeščanju centra v lokalno okolje so imeli tudi regionalni in lokalni partnerji. V zahvalo za dolgoletno sodelovanje ter podporo pri umeščanju centra v lokalno okolje je Kemijski inštitut ob svoji 80-letnici delovanja podelil tudi jubilejna priznanja. Prejeli so jih Regionalna razvojna agencija Zasavje, Občina Zagorje ob Savi in župan Občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan.

Župan Matjaž Švagan je ob prejemu priznanja poudaril, da center predstavlja pomemben razvojni mejnik za občino in celotno regijo: Zasavje je bilo dolga desetletja sinonim za premogovništvo in energetiko, danes pa postaja tudi prostor znanja, inovacij in novih tehnologij. Ponosni smo, da je prav v Kisovcu nastal center, ki bo ustvarjal nova znanja, privabljal razvojne projekte ter odpiral priložnosti za prihodnje generacije. To pomembno priznanje razumemo kot potrditev dosedanjega sodelovanja in hkrati kot spodbudo za skupno delo v prihodnje. Vemo namreč, da se prav iz sodelovanja, povezovanja in skupne vizije rojevajo najboljše zgodbe.«

 

Za konec še nekaj številk. V dveh sodobno opremljenih laboratorijih, namenskih prostorih in pilotnih halah, ki se raztezajo na več kot 1.500 kvadratnih metrih površine, bo raziskovalcem in industrijskim partnerjem na voljo vrhunska raziskovalna infrastruktura za razvoj baterijskih, vodikovih in drugih brezogljičnih tehnologij. Poleg laboratorijskih prostorov je za potrebe raziskovanja in izobraževanja
namenjenih še več kot 400 kvadratnih metrov pisarniških površin s predavalnico in študentsko sobo. Med najpomembnejšo raziskovalno opremo sodi pilotna linija za pripravo prototipnih baterijskih celic vrečaste ali prizmatične oblike. Linija zagotavlja maksimalno fleksibilnost, obenem pa so najpomembnejši koraki avtomatizirani. Postavljena je v treh sklopih prostorov – mešalnicah, čistih sobah in suhih sobah s točko rosišča –40 °C.

 

Dodatno je v centru manjša prototipna linija, postavljena v desetih med seboj povezanih komorah z argonovo atmosfero. Baterijske raziskave nadgrajuje merilnica s 400 merilnimi mesti za preverjanje delovanja baterijskih celic. Za spremljanje degradacije baterij je na voljo krio-plazma FIB mikroskop. Oba laboratorija povezuje velik in sodobno opremljen analitski laboratorij za karakterizacijo materialov s poudarkom na karakterizaciji katalizatorjev in sorbentov pri visokotlačnih pogojih.

 

Za delo z vodikom je na voljo procesna hala z več ATEX-conami za razvoj procesov ter več kot 30 namenskimi komorami za vodenje plinskih reakcij oziroma testiranje procesne opreme, številnimi reaktorji za sprotno spremljanje kemijskih reakcij z vodikom in izrabo ogljikovega dioksida, večfunkcijskim elektronskim mikroskopom za hitro analizo materialov ter lastnimi kapacitetami za hitro
prototipiranje procesne opreme, kot so nove vrste kemijskih reaktorjev in novi tipi elektrolizerjev.

 

Tesna povezanost z lokalnim okoljem se odraža tudi v kadrovski sestavi centra. Med 22 zaposlenimi jih približno polovica prihaja iz Zasavja, v prihodnjih letih pa načrtujejo širitev ekipe na 50 do 60 sodelavcev.

Gostje so ob zaključku slovesnosti prejeli tudi umetniški izdelek Kuolmi, izdelan iz zasavskega premoga oziroma »kolma«, v katerega je vgrajen tudi napredni material za razvoj baterijskih tehnologij. Darilo tako simbolično povezuje preteklost regije z njenimi novimi razvojnimi usmeritvami.