Praznovanje dneva rudarjev v Kisovcu

Organizator: Rudarsko muzejsko in etnološko društvo SREČNO ZAGORJE

V petek, 3. julija, je pred Rudarskim muzejem Zagorje v Kisovcu potekalo že dvanajsto svečano praznovanje dneva slovenskih rudarjev s slavnostnim skokom čez kožo v častni rudarski stan.

Pod veličastni stolp jaška Loke, ki je prekrasna prireditvena kulisa, je ob zvokih Mežiške rudarske koračnice na prireditveni prostor  prikorakala številna četa uniformiranih rudarjev. Z rudarsko himno Stan rudarski bodi nam pozdravljen, ki jo je zapel Rudarski pevski zbor Loški glas pod taktirko Luka Groboljška, se je začelo tradicionalno slovesno praznovanje. Uvodoma je spregovorila predsednica društva Maja Malovrh Repovž in povedala, da se je pred 92. leti 3. julija leta 1934 iz globin rudnika Zagorje dvignil glas rudarja, glas upanja za pravice delavcev. Prisotnim je spregovoril tudi župan občine Zagorje ob Savi Matjaž Švagan, ki je poudaril, da je pomembno ohranjati rudarsko dediščino in tradicijo, ki je dala Zagorju identiteto in graditi razvoj mesta na temelju rudarske preteklosti.

Letošnjo prireditev sta pripravili in povezovali Metka Šum in Marija Topole. Kulturni program pa sta popestrila nastopa naših najmlajših članov, učencev obeh osnovnih šol. Prisluhnili smo pesmi, žal že pokojnega Emila Eberla z naslovom VESOLJE, ki sta jo skupaj prebrala drugošolec Domen Baš in Marija Topole. Pesem na igriv način govori o nastanku vesolja, planetov in med njimi Zemlje, ki v svoji skorji skriva zaklade različnih rud in mineralov in tudi premoga.

Mogoče so bile prav zgodbe dedkov in babic o tem, kako so živeli in delali rudarji, navdih za pesem z naslovom Rudarjeva pesem, ki sta jo pod mentorstvom učiteljice Janje Vozelj za Ustvarjalno delavnico 2025 napisali učenki Osnovne šole Ivana Skvarče Lana in Julija. Prebrala jo je soavtorica pesmi, petošolka Lana Brinovec.

Na prireditvi je podpredsednik društva Franci Brinovec nekaj besed namenil tudi 30. obletnici, ko so zagorski rudarji na površino pripeljali zadnje tone rjavega premoga in s tem zaključili proizvodnjo v jamah Rudnika Zagorje. Za mnoge je bil dan zadnjega odvoza premoga tudi čustveno slovo od poklica, ki ni bil zgolj delo, temveč način življenja. Rudarski kruh je bil težak. Zahteval je pogum, vztrajnost in medsebojno zaupanje. Toda prav zaradi tega so se med rudarji spletale vezi, ki so postale temelj rudarskega tovarištva in solidarnosti. Te vrednote ostajajo med Zagorjani dragocena dediščina tudi danes.

Iz pogovora v domačem, knapovskem narečju med petošolko Lano in drugošolcem Domnom smo izvedeli nekaj zanimivosti o pridobivanju premoga in o jami Kotredež. Povedala sta, da je bila jama Kotredež odprta kar do globine 510 m in da se rudarji pozdravljajo s pozdravom SREČNO. V vsaki črki pozdrava srečno pa se skrivajo vrednote, ki so med rudarji še posebno pomembne.

V kulturni program je naša članica Metka vpletla tudi spomine na Srečka Kosovela, ki je imel leta 1926 v dvorani Delavskega doma v Zagorju predavanje z naslovom »Umetnost in proletarec«. To ni bilo naključje. Kosovel je v rudarju videl človeka prihodnosti – tistega, ki ne koplje le premoga globoko pod zemljo ampak v sebi nosi močno hrepenenje po svetlobi, pravici in kulturi. Kaj si je Kosovel s svojo poezijo srčno želel povedati ljudem, je na prireditvi predstavil Rihard Majcen.

Za popestritev prireditve pa se nam je predstavila plesna skupina Zasavski country. Obiskovalcem so ob ritmih country glasbe zaplesale domačinke, ki svoj prosti čas namenjajo rekreaciji v obliki plesa v vrstah, v western stilu.

Za uvod v najslavnejši del prireditve pa so nas še enkrat pobožali ubrani glasovi Rudarskega pevskega zbora Loški glas s še eno rudarsko pesmijo.

Sledil je najslavnejši del prireditve. Starešina rudarske čete Franci Brinovec je na kratko predstavil izvor običaja skoka čez kožo, ki zvira iz slovaških rudarskih revirjev in so ga vpeljali verjetno že v 16. stoletju. V 19. stoletju je bil v rudarskih revirjih na Češkem že tradicionalen in od leta 1923 se slovesnost izvaja tudi v Ljubljani.

V častni rudarski stan Društva RMED SREČNO ZAGORJE je na 11. skokih čez kožo od leta 2014 do danes skočilo že 54  častnih skakačev, ki se jim je pridružilo še 5 novih, sprejetih 3. julija 2026. Starešina je med obiskovalci posebej pozdravil lanskega častnega skakače Lojza Medveška, ki je letos praznoval 101. rojstni dan.

Na sod so stopili skakači: Luka Groboljšek, Ivanka Leskovar, Luka Tori, Žiga Novak in Jože Prah. O vsakem izmed njih je starešina povedal nekaj besed. Po navodilih starešine so morali povedati svoje geslo in spiti vrček piva, kar pa ni bilo posebno težko zaradi vročine in sonca, ki nas je grelo še dolgo v večer…

Luka Groboljšek je odraščal na Lokah, v prvem bloku ob rudniku, kjer je že od malih nog živel z zgodbami in duhom rudarske skupnosti. Življenjska pot, talent in ljubezen do glasbe sta ga zvabila v glasbene vode. Študij na Inštitutu in Akademiji za multimedije v Ljubljani je zaključil z diplomo - s terenskim snemanjem Rudarskega pevskega zbora Loški glas. Danes kot glasbenik nastopa doma in v tujini ter s pesmijo in slovensko besedo predstavlja našo kulturo. S posebnim ponosom zadnja leta vodi najstarejši Rudarski pevski zbor Loški glas, ki prihodnje leto obeležuje častitljivih 100 let delovanja.

Luka Groboljšek meni, da mu ohranjanje rudarske dediščine v Zagorju pomeni spoštovanje do naših korenin, ljudi in vrednot, ki jih je ustvarilo rudarstvo. Rudarska pesem, tovarištvo in pripadnost pa so del njegove identitete. Današnji častni skok čez kožo mu predstavlja veliko osebno čast in simbolično nadaljevanje družinske tradicije.

Ivanka Leskovar je Zagorjanka, bolj natančno Kisovčanka, po poklicu diplomirana upravna organizatorka in dolgoletna članica našega društva. Že po končani srednji ekonomski šoli v letu 1976 se je zaposlila v skupnih službah takratnega REK Zasavje v Trbovljah in ostala v podjetju oz. njegovih pravnih naslednikih do decembra leta 2012. Od leta 2014 je upokojena. Še vedno pa operativno sodeluje pri izvajanju del v moževem podjetju GRIN d.o.o Zagorje. Z možem Marjanom, ki izhaja iz rudarske družine, se redno udeležujeta prireditev in vedno z veseljem sodelujeta pri ohranjanju rudarske dediščine ter sta zvesta donatorja našega društva.

Sama pravi: »Čeprav nisem rudarka, spoštujem delo zasavskih knapov, njihovo tovarištvo, poštenost in prispevek k razvoju Zasavja«.

Luka Tori je Zagorjan, po poklicu obramboslovec in zdaj že kar nekaj časa zaposlen na Občini Zagorje ob Savi kot vodja Oddelka za družbene dejavnosti in gospodarstvo. Njegova naklonjenost do ohranjanja rudarske dediščine in sodelovanje z društvom na različnih področjih organiziranja prireditev je za naše društvo zelo dobrodošla. Še posebno smo veseli, ker Luka vsako leto veliko energije nameni vzdrževanju tematske poti SREČNO in organizaciji tradicionalnega pohoda po poti SREČNO iz Laškega do Zagorja.

Luka pravi, da mu ohranjanje rudarske dediščine v Zagorju pomeni predvsem spoštovanje do ljudi, ki so s svojim delom, pogumom in vztrajnostjo gradili identiteto kraja. Da rudarstvo ni le gospodarska dejavnost iz preteklosti, ampak način življenja, ki je oblikoval skupnost, vrednote solidarnosti in povezanosti. Zdi se mu pomembno, da te zgodbe ohranimo in jih prenašamo na mlajše generacije – ne le skozi muzeje in prireditve, ampak tudi skozi vsakdanje razumevanje in vprašanje, od kod izviramo…

Žiga Novak prihaja iz Čemšenika. Šolal se je na Višji strokovni šoli v Mariboru, na programu Varstvo okolja in komunala. Zadnjih nekaj mesecev se je izobraževal v programu PONI – Podjetno nad izzive, ki se odvija v Regionalni razvojni agenciji Zasavje. Pri tem se je ukvarjal predvsem z razvojem turističnega doživetja UV Zakladi, kot je lov za izgubljenim Perkmandeljčevim zakladom, ki ga je pred kratkim predstavil v oljnem rovu v Zagorju ob Savi. Razvija in pripravlja še več novih doživetij, povezanih z rudarsko dediščino, ki bi jih želel umestiti v še ohranjene jamske objekte.

Sam pravi, da mu ohranjanje rudarske dediščine pomeni spoštovanje do ljudi, ki so s svojim težkim delom zaznamovali razvoj Zagorja in celotnega Zasavja. Pomembno se mu zdi, da se zgodbe rudarjev, znanje in običaji ne pozabijo, temveč jih na zanimiv in spoštljiv način približamo tudi mlajšim generacijam ter obiskovalcem našega kraja.

Jože Prah prihaja iz Sevnice in je upokojeni gozdarski inženir, ki se danes intenzivno ukvarja z razvojem turizma v gozdnem prostoru in s planinstvom. Deluje kot mentor študijskih krožkov, je prostovoljec ter aktiven član in funkcionar v več različnih društvih in zvezah.

Kot gozdarju mu ohranjanje rudarske dediščine v Zagorju pomeni naravno in zgodovinsko povezavo – gozd je od nekdaj dajal les za podgradnjo v rovih, ki so varovale življenja knapov pod zemljo. Sam je povedal: »Ta tradicija me navdaja z globokim spoštovanjem do naših korenin, trdega dela in knapovskega tovarištva. To dediščino in vrednote danes aktivno živim, povezujem in prenašam na mlajše rodove tudi skozi snovanje pohodne poti SREČNO, ki povezuje rudarske kraje in sporoča, da je preteklost naš skupni navdih za prihodnost.

Vsem častnim skakačem je predsednica društva Maja Malovrh Repovž ob skoku čez kožo čestitala in jim izročila priznanje o opravljenem skoku čez kožo.

Ob zaključku prireditve je voditeljica čestitala vsem častnim skakačem današnjega skoka in vseh preteklih skokov ter vsem rudarjem, članom društva in obiskovalcem in jim zaželela prijetno druženje.     

Prireditev so poleg Društva RMED SREČNO ZAGORJE finančno podprli: Občina Zagorje ob Savi in zvesti donatorji.

Društvo RMED SREČNO ZAGORJE se ob vsakem takšnem dogodku zahvaljuje vsem skupaj in vsakomur posebej, ki skrbijo za ohranjanje rudarske dediščine, da le-ta nikoli ne bo utonila v pozabo. Posebna zahvala je namenjena današnjim nastopajočim, članom društva za vso pomoč pri organizaciji prireditve ter vsem obiskovalcem, ki ste s svojo prisotnostjo pokazali, da smo na pravi poti.

Sledilo je prijetno druženje ob knapovski malici, pivu in osvežilni pijači. Povabilo velja – se vidimo  ob letu osorej.

SREČNO!

Besedilo: Maja Malovrh Repovž, fotografije RMED