Pobuda za spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta

Z občinskimi prostorskimi akti občine se določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja lokalnih prostorskih ureditev v prostor. Ob tem se upoštevajo usmeritve iz državnih prostorskih aktov, razvojne potrebe občine in varstvenih zahtev.

Občinski prostorski akti so pomembna podlaga za racionalno in trajnostno načrtovanje vseh posegov v prostor v občini in za zagotavljanje kakovostnih pogojev za življenje in delo njenih prebivalcev. Občinski prostorski akti se delijo na strateške in na izvedbene akte.

Z občinskim prostorskim načrtom (v nadaljevanju OPN) se načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določajo namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji za umestitev načrtovanih posegov v prostor. OPN je podlaga za izdajo predodločb in gradbenih dovoljenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, in določa pogoje za druge posege v prostor, razen na območjih, kjer je z OPN predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta. Namenska raba je določena z OPN, zato jo je možno spremeniti samo s spremembo OPN.

Občina pristopi k pripravi OPN  oziroma k spremembam in dopolnitvam OPN na podlagi ocene stanja v prostoru, poročila o prostorskem razvoju in ocen prihodnjih potreb v prostoru. Občina lahko posameznike, organe in organizacije pozove, da posredujejo svoje potrebe v prostoru.

Kadar so izražene razvojne potrebe po spremembi namenske rabe zemljišč, morajo te biti ustrezno utemeljene. Občina jih pri pripravi osnutka občinskega prostorskega načrta upošteva le, če izpolnjujejo pogoje glede skladnosti s temeljnimi pravili urejanja prostora,  cilji prostorskega razvoja občine in pravnimi režimi in drugimi omejitvami v prostoru ter ustreznosti z vidika urbanističnih meril in možnosti opremljanja zemljišča za gradnjo s komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo.

Pri spremembi namenske rabe kmetijskih zemljišč je potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17 in 44/2022). http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO541  (glej predvsem člene 3.č do 3.eb)

Izsek iz Zakona o kmetijskih zemljiščih:

3.eb člen

»Če lokalna skupnost načrtuje spremembo namenske rabe kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča in območja mineralnih surovin na območju lokalne skupnosti oziroma posameznega naselja, kjer proste površine, primerne za zgostitve, prenovo ali spremembo rabe, še niso izkoriščene, se sprememba namenske rabe kmetijskega zemljišča lahko dopusti kot prerazporeditev namenske rabe stavbnih zemljišč v kmetijska zemljišča ob izpolnjevanju pogoja primerljive površine in kakovosti kmetijskih zemljišč, na katerih se načrtuje sprememba namenske rabe.

Ne glede na prejšnji odstavek se lahko izjemoma dopusti sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč, če se:

a)vzpostavijo nadomestna kmetijska zemljišča, ki bodo po površini in kakovosti primerljiva s kmetijskimi zemljišči, na katerih se načrtuje sprememba namenske rabe, in se ta zemljišča trenutno ne morejo uporabljati za kmetijske namene, oziroma
b)izboljša pridelovalni potencial obstoječih kmetijskih zemljišč na način, da se z dvigom pridelovalnega potenciala obstoječih kmetijskih zemljišč nadomesti izguba pridelovalnega potenciala na kmetijskih zemljiščih, na katerih se načrtuje sprememba namenske rabe, ob upoštevanju naslednjih pogojev:

-  boniteta kmetijskega zemljišča ne sme presegati 50 točk in

-  boniteta kmetijskega zemljišča se mora izboljšati za najmanj 20 točk.

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena ukrepov ni treba izvesti, če gre za spremembo namenske rabe kmetijskega zemljišča, v naslednjih primerih:

-       za določitev stavbnega zemljišča legalno zgrajenega objekta;

-       za površino z nestanovanjskimi kmetijskimi stavbami in drugimi kmetijskimi gradbenimi inženirskimi objekt;

-       za potrebe širitve ali preselitve kmetijskega gospodarstva, ki izkazuje razvojni potencial, ali

-       za določitev stavbnega zemljišča za objekte s področja zaščite in reševanja.

Za primernost oziroma izvedljivost ukrepov iz drugega odstavka tega člena agronom, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, izdela elaborat, iz katerega mora biti razvidno:

-       lokacija zemljišč (parcelne številke in katastrske občine), na katerih se bo izvedel posamezni ukrep iz drugega odstavka tega člena;

-       površina zemljišč, ki je predmet izvedbe ukrepov iz drugega odstavka tega člena;

-       pogoji, ki jih je treba upoštevati pri izvedbi posameznega ukrepa iz drugega odstavka tega člena;

-       način izvedbe ukrepov iz drugega odstavka tega člena in

-       soglasja lastnikov zemljišč, na katerih se bodo izvajali ukrepi iz drugega odstavka tega člena; ta soglasja veljajo do zaključka izvedbe ukrepov iz drugega odstavka tega člena oziroma največ deset let od sprejema prostorskega akta lokalne skupnosti.

Elaborat iz prejšnjega odstavka mora biti izdelan najpozneje do oddaje vloge za pridobitev mnenja na predlog prostorskega akta lokalne skupnosti.

Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za investicijo, za katero so predvideni ukrepi iz drugega odstavka tega člena, je soglasje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za pridobitev soglasja mora investitor na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, posredovati elaborat ravnanja z rodovitnim delom tal, ki ga pripravi agronom, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč. Iz elaborata mora biti razvidno, na katerih zemljiščih se bodo izvedli ukrepi iz drugega odstavka tega člena in za katera zemljišča se ne bo plačalo odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč iz 3.g člena tega zakona. Elaborat je sestavni del soglasja ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.

Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, pri pristojnih organih preveri skladnost soglasij lastnikov zemljišč iz pete alinee četrtega odstavka tega člena z lastniškim stanjem v zemljiški knjigi.

Pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za investicijo, za katero so predvideni ukrepi iz drugega odstavka tega člena, je izjava agronoma, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, o ustreznosti izvedenih del ukrepov iz drugega odstavka tega člena. Po potrditvi agronoma, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje v skladu s predpisi, ki urejajo bonitiranje zemljišč, mora investitor izdelati elaborat spremembe bonitete zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja kataster nepremičnin.

Ukrepi iz tega člena se določijo v prostorskih izvedbenih pogojih prostorskega akta lokalne skupnosti.«

Pobude in predlogi se lahko nanašajo na vse vsebine tekstualnega in grafičnega dela OPN (na spremembo namenske rabe prostora, na prostorsko izvedbene pogoje in drugo).

Npr.

• sprememba namenske rabe zemljišča iz nestavbnega v stavbno zemljišče (npr. iz območja kmetijskih zemljišč v območja stanovanj, proizvodnih dejavnosti, itd.),
• sprememba namenske rabe zemljišča iz stavbnega v nestavbno zemljišče (npr. iz območja stanovanj v območja kmetijskih zemljišč, itd.)
• druge spremembe namenske rabe zemljišča (npr. sprememba podrobnejše namenske rabe, preoblikovanje meje območja stavbnega zemljišča, itd.):
• spremembo tekstualnega dela OPN (sprememba prostorsko izvedbenih pogojev, itd.)

Šteje se, da gre za eno pobudo za spremembo namenske rabe prostora, če gre za eno ali več parcel na enovitem zaokroženem območju v okviru ene enote urejanja prostora.

Šteje se, da gre za eno pobudo spremembe tekstualnega dela OPN, če gre za enega ali več členov odloka, ki se nanaša na isti tematski sklop.

V kolikor želite oddati pobudo za več različnih območij oz. tematskih sklopov, je potrebni oddati več pobud.

Pobudo lahko poda/jo lastnik/solastniki nepremičnine ali po njegovem/njihovem pooblastilu pooblaščenec.

Pobuda mora biti oddana na OBRAZCU POBUDA ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE PROSTORA.

Zbiranje pobud, ki bodo obravnavane v tokratnem postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN Zagorje ob Savi, poteka do vključno 15. septembra 2022.

 

Pobude, prejete po preteku navedenega roka, ne bo mogoče obravnavati v tokratnem postopku priprave sprememb in dopolnitev OPN Zagorje ob Savi.

Potek postopka je predpisan v Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US). Postopek se zaključi z odlokom, ki ga Občina objavi v uradnem glasilu.

• Pooblastilo pobudnika, v kolikor pobudo podaja njegov zastopnik oz. pooblaščenec.
• Grafični prikaz območja pobude za spremembo namenske rabe iz katastra nepremičnin (izris parcel iz evidence katastra nepremičnin, ki jo vodi Geodetska uprava RS, geografski informacijski sistem občine PISO, eTerra ipd.).
• Opcijsko: Fotografije območja pobude.

Dodatne informacije:

• po telefonu (03 56 55 710, 03 56 55 707, 03 56 55 709)
• osebno po predhodnem naročilu na sedežu Občine Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, 1410 Zagorje ob Savi, Oddelek za okolje in prostor

Stroški v postopku

• Word ali pdf vloga: 4,50 EUR
• Spletna oddaja z e-identifikacijo : brezplačno
• Spletna oddaja brez e-identifikacije: 4,50 EUR

• Ob oddaji vloge na sedežu občine z gotovino in s plačilnimi karticami.
• Ob oddaji pobude s plačilnimi karticami, preko spletne banke nlb klik, z valú moneto, s položnico (upn nalog).
• Ob dostavi fizične pobude (po elektronski pošti ali natisnjeno po pošti), s položnico (upn nalog).

• Naziv prejemnika: Občina Zagorje ob Savi, Cesta 9. avgusta 5, 1410 Zagorje ob Savi
• Namen: »Plačilo upravne takse«
• Koda namena: »GOVT«

Znesek	TRR	Referenca / sklic
4,50 EUR	SI56 0110 0542 0309 108	SI11 76422-7111002-0015
Skupaj: 4,50 EUR

Če vlagatelj ni taksni zavezanec oziroma je plačevanja taks oproščen, navede razlog iz zakona ali priloži ustrezna dokazila.