Odkritje spominskega obeležja brigadirjem v Hrastniku

 

Mineva dobrega četrt stoletja, kar so se v Sloveniji zaključile zadnje večje mladinske delovne akcije. Mladinsko prostovoljno delo je bilo takoj po drugi svetovni vojni potrebno zaradi obnove porušene domovine. V Sloveniji so mladinske delovne brigade gradile mesta Nova Gorica in Velenje, urejale poplavno področje reke Pesnice in delale na mnogih drugih področjih.

 

Prva velika mladinska delovna akcija je bila gradnja železniške proge Brčko-Banoviči. Začela se je 1. aprila 1945, zato 1. aprila tudi obeležujemo kot Dan brigadirjev.

 

Po daljšem presledku  je v Sloveniji v obdobju 1975-1990 mladinsko prostovoljno delo postalo sestavni del takratnega družbenega dogajanja ter sestavni del takratne republiške politike pospeševanja skladnega regionalnega razvoja Slovenije. Mladinske delovne akcije, ki so potekale čez poletje, so potekale predvsem na takratnih manj razvitih in manjrazvitih obmejnih območjih (Kozjansko, Suha Krajina, Goričko, Kobansko, Posočje,…) Na republiških akcijah so sodelovale brigade iz vseh  slovenskih občin, na zveznih  pa so se slovenskim brigadirjem pridružili tudi brigadirji iz takratnih jugoslovanskih republik in pokrajin. V obdobju med 1975 in  1985 je na republiških in zveznih mladinskih akcijah v Sloveniji vsako leto sodelovalo okrog 5000  mladih, okrog 2000 pa jih je odšlo na zvezne mladinske delovne akcije po takratni Jugoslaviji.  Po letu 1985 se je potreba po mladinskem prostovoljnem delu v Sloveniji zmanjševala, z letom 1990 pa so zaradi družbenih sprememb mladinske delovne akcije prenehale z delom...


VEČ V PRIPONKI...