Bruselj, marec 2021 - V organizaciji Euractiv-a, enega osrednjih bruseljskih medijev, ki pokrivajo vsebine EU, je potekala spletna konferenca o izzivih dveh strategij, ki izhajata iz evropskega zelenega dogovora, strategije “Od vil do vilic” in strategije o biotski raznovrstnosti. Na konferenci je kot edini predstavnik Evropskega parlamenta sodeloval tudi poslanec v Evropskem parlamentu Franc Bogovič.
Dogodek je združil tako predstavnike institucij EU, nacionalnih administracij, gospodarstva kot nevladnega sektorja, ki so vsak iz svojega zornega kota predstavili svoj pogled na predstavljeni strategiji, predvsem strategijo “Od vil do vilic”.
Bogovič je glede omenjene strategije, odziv na katero Evropski parlament še pripravlja, izrazil načelno strinjanje s predlaganimi cilji, ki gredo v smer krepitve trajnosti vzdolž celotne verige preskrbe s hrano. Obenem je Bogovič opozoril na izvedbo ustrezne ocene učinka strategije pred določanjem konkretnih zavezujočih ukrepov, ki lahko močno vplivajo na (ne)konkurenčnost evropskih kmetov. Izpostavil je tudi pomen zagotavljanja ustrezne višine spodbud za investicije kmetov v nove tehnologije, ki bistveno pripomorejo k zmanjševanju negativnih vplivov kmetijske pridelave na okolje ter poudaril ključno vlogo mladih kmetov pri krepitvi trajnosti kmetijske pridelave, saj ti posedujejo veliko znanja in uporabljajo inovativne pristope pri kmetovanju. Bogovič je še poudaril potrebo po uravnoteženju zahtev iz strategije, ki naslavljajo kmete z zahtevami, ki se tičejo potrošnikov. Trenutno namreč večina ukrepov zahteva velike prilagoditve s strani kmetov, medtem ko so potrošniki, ki s svojimi odločitvami močno vplivajo na celotno verigo preskrbe s hrano, premalo nagovorjeni oz. je njihova odgovornost premalo poudarjena. Sprememba potrošniških navad, torej kupovati bolj lokalno in trošiti manj, idr. po Bogovičevih besedah zelo pomembno vpliva na trajnost verig preskrbe s hrano, hrana pa mora še naprej ostati cenovno dostopna.
S strani ostalih govorcev je bilo prav tako slišati strinjanje s cilji strategije in potrebo po krepitvi trajnosti celotnega agro-živilskega sektorja v EU, ostalo pa je še veliko odprtih vprašanj glede samega prenosa teh ciljev v realnost.
Tassos Haniotis z generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja Evropske komisije je predstavil osnovni namen strategije, t. j. celovit pogled na pridelavo in potrošnjo hrane ter poudaril potrebo po celovitemu pristopu. Izpostavil je, da že obstaja vrsta odličnih kmetijskih praks, ki izboljšujejo ekonomsko in okoljsko trajnost. Naloga držav pa je, da bodo znale tovrstne prakse definirati v svojih strateških načrtih SKP in jih tako prilagodile glede na svoje razmere in okoliščine. A raven ambicij, ki zagotavljajo trajnost, mora ostati visoka.
Carla Boonstra z nizozemskega predstavništva pri EU je pozdravila visoke ambicije in poudarila vlogo sodobnih tehnologij pri krepitvi trajnostne kmetijske pridelave, za kar je treba okrepiti spodbude, okrepiti pa je treba tudi prenos znanja na kmete. Nizozemska z različnimi ukrepi spodbuja kmete k zmanjševanju intenzivnosti, predvsem živinorejske pridelave.
Generalni sekretar največjega evropskega kmetijskega združenja Copa-Cogeca Pekka Pesonen je izrazil načelno strinjanje s strategijo, a poudaril, da manjkajo odgovori, kako se bodo ti cilji lahko dosegli. Po njegovem mnenju je reforma SKP dober okvir, ki omogoča prehod k večji trajnosti kmetijstva, a da zgolj spodbude iz naslova neposrednih plačil ne bodo dovolj za večjo razširitev uporabe sodobnih tehnologij, ki so po njegovem ključne za ustrezen zeleni prehod. Izpostavil je še, da bodo potrošniki za večjo trajnost morali biti pripravljeni plačati več.
Bérénice Dupeux z Evropskega okoljskega biroja je izpostavila, da so strateški dokumenti pomembni, a da jih je treba tudi pretvoriti v realnost. Kar pa je bilo do sedaj na ravni EU nezadostno. Obžaluje premalo ambiciozne predloge SKP glede okoljskih ciljev, pogreša tudi politično voljo glede implementacije konkretnih ciljev, ki jih izpostavlja strategija. Poudarila je še na nesoglasje med ambicijami in zahtevami, ki se pričakujejo od kmetov, ki da so prenizke in zato otežujejo prehod v bolj trajnostno kmetijstvo.
Po besedah Andreasa Huberja s podjetja Corteva Agriscience znanost in tehnologija omogočata bolj trajnostno pridelavo za naraščajoče svetovno prebivalstvo. Cilje strategije podpirajo, saj svoje proizvode že dlje časa razvijajo na način, ki zmanjšuje okoljski vpliv. Ocenjuje, da je kombinacija novih tehnik gojenja rastlin in sodobnih digitalnih tehnologij ključna za krepitev odpornosti rastlin na čedalje bolj negativne vplive podnebnih sprememb. Od oblikovalcev zakonodaje pričakujejo več jasnosti glede dovoljenih tehnologij v EU.