Analize naplavin, ki jih je na polja in travnike v dolini Kotredeščice naneslo v juniju 2018, so pokazale, da vsebnost arzena v naplavinah presega imisijsko opozorilno vrednost po Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Uradni list RS, št.68/96). Občina Zagorje ob Savi je Ministrstvo za okolje in prostor ter Vodnogospodarsko podjetje Hidrotehnik že junija pozvala k takojšnji odstranitvi naplavin. Ker izvedbe še ni, krajane prosimo, naj upoštevajo spodaj zapisane priporočene ukrepe NIJZ za zmanjševanje izpostavljenosti arzenu.
V avgustu 2012 je Inštitut za okolje in prostor po naročilu Občine Zagorje ob Savi vzorčil tla na 60. lokacijah vzdolž doline Kotredeščice.
Rezultati objavljeni v novembru 2012 so pokazali visoke vsebnosti arzena v tleh. V pogovorih o možnostih sanacije zemljišč na prizadetem območju je bilo s tedanjim Ministrstvom za kmetijstvo in okolje dogovorjeno, da bo v primeru izkazane nujnosti razglasitve doline Kotredeščice za degradirano območje, Vlada Republike Slovenije s posebnim odlokom določila način sanacije, izvedbo in finančne vire.
V novembru 2012 so bili odvzeti vzorci pitne vode iz zajetij na širšem območju doline. Poročila o odvzemu vzorcev na kemijska tveganja so ocenila, da je pitna voda glede na preskušane parametre skladna z zahtevami v okviru opravljenih preskusov. Analize pitne vode na arzen, antimon, kadmij in svinec smo ponovili avgusta 2014 in novembra 2015. Povečanih vsebnosti navedenih kovin v pitni vodi ni bilo, izvidi analiz so v prilogah. Občina Zagorje ob Savi bo vsebnost arzena, antimona, kadmija in svinca v pitni vodi na širšem območju doline kontrolirala tudi v bodoče.
V oktobru 2012 je Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana po naročilu Občine Zagorje ob Savi vzorčil solato in korenje znotraj obravnavanega območja. Prekomernih vsebnosti arzena v analiziranih vrtninah ni bilo. V decembru 2012 je Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje na območju Znojile - Kotredež opravil inšpekcijski nadzor stanja obremenitev tal, suhe in silažne krme ter kmetijskih pridelkov (ječmen, krompir) z arzenom, antimonom in drugimi težkimi kovinami. Vzorčenje je izvedel Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, rezultati analiz so v prilogi naslovljeni »Poročilo ZZV Maribor«.
Na podlagi vseh pridobljenih rezultatov je tedanji Inštitut za varovanje zdravja RS v februarju 2013 izdelal oceno tveganja za zdravje ljudi na prizadetem območju (priloga). Povzetek ocene tveganja je skupaj s preventivnimi ukrepi predstavljen na zloženki. Na pobudo Občine je Nacionalni inštitut za javno zdravje v letu 2015 pripravil predlog projekta z naslovom »Rafinirana ocena tveganja za zdravje otrok zaradi izpostavljenosti arzenu v občini Zagorje ob Savi«.
Na pobudo in ob sofinanciranju Občine Zagorje ob Savi je Nacionalni inštitut za javno zdravje aprila 2016 začel z izvedbo raziskave, s katero so v dolini Kotredeščice in ostalih delih občine, natančneje ocenili tveganje za zdravje otrok zaradi izpostavljenosti arzenu. Vodja raziskave je zdravnica - toksikologinja, dr. Lucija Perharič. Da bi preverili prvotno oceno tveganja, ugotovili še druge morebitne vire izpostavljenosti arzenu, potrebo po nadaljnjih ukrepih za zmanjšanje izpostavljenosti in spremljanju tveganja za zdravje, je NIJZ izvedel epidemiološko presečno raziskavo, v kateri so izpostavljenost arzenu ocenili z določanjem arzena v urinu. V pomladnem in jesenskem vzorčenju so zbrali 154 vzorcev urina.
NIJZ z raziskavo ni potrdil povečanega tveganja za zdravje 3 – 5 letnih otrok, zato so strokovnjaki ocenili, da dodatni ukrepi za zmanjševanje tveganja niso potrebni. Ker pa je arzen zelo strupen in rakotvoren, menijo, da je za vzdrževanje nizke izpostavljenosti smiselno upoštevanje že priporočenih higienskih ukrepov za zmanjševanje izpostavljenosti arzenu do največje razumno izvedljive mere:
- Doma pridelane vrtnine je potrebno dobro oprati pod tekočo vodo in olupiti, saj s tem pomembno zmanjšamo vsebnost večine onesnaževal vključno z arzenom.
- Majhni otroci v občini Zagorje naj uživajo čim manj doma pridelanih vrtnin.
- Majhni otroci naj se izogibajo tobačnemu dimu.
- Majhni otroci naj se ne zadržujejo v bližini kmetijskih površin, kadar obstaja možnost povečanega prašenja.
- Majhni otroci naj se ne zadržujejo v neposredni bližini mest, kjer se obdeluje les, v kolikor je možno, da je les obdelan s sredstvi za zaščito, ki vsebujejo arzen.
- Kmetijski delavci naj pri obdelavi površin s povečano vsebnostjo arzena v tleh uporabljajo zaščitno opremo vključno z zaščito za obraz , da bi zmanjšali vdihavanje prahu.
- Prebivalci v neposredni bližini kmetijskih površin s povečano vsebnostjo arzena, naj v času obdelave ne odpirajo oken in naj redno odstranjujejo prah v bivalnih prostorih.
- Potrebno je dosledno izvajanje preprostih in učinkovitih higienskih ukrepov, kot je redno umivanje rok.
- Fosilna goriva za ogrevanje naj se, kolikor je možno, zamenjajo s čistejšimi viri energije.
- Pri rokovanju z vsemi kemičnimi pripravki je potrebno dosledno upoštevati navodila za uporabo.