Cesta 9. avgusta 5
1410 Zagorje ob Savi
Ivan Seljak – Čopič
7. 12. 1927 – 23. 5. 1990
Ivan Seljak – Čopič je bil rojen v Idriji gospodinji in klekljarici Angeli Čopič. Njegova starša sta se poročila leta 1933, zato je v najzgodnejših letih nosil materin priimek, ki mu je kasneje služil kot partizansko ime ter kot prikladen vzdevek. Otroška in mladostniška leta je preživljal v Idriji, leta 1943 je odšel v partizane, ki so bistveno zaznamovali njegovo nadaljnje življenje ter ustvarjalno pot. Njegov talent so hitro prepoznali in ga umestili v slikarsko sekcijo, kjer je bil njegov nadrejeni prav tako Idrijčan – umetnik Nikolaj Pirnat. Poleg slednjega so ga pri njegovih umetniških prizadevanjih spodbujali še Dore Klemenčič, Božidar Jakac in France Mihelič. Po končani vojni se je vpisal na Akademijo za upodabljajočo umetnost, znanje pa izpopolnjeval še v Italiji in v pariški delavnici Andrea Lhota.
Ustvarjalnost Ivana Seljaka – Čopiča obsega skice, risbe, ilustracije, grafike, akvarele, olja, listine, plakate, gledališke scene, značke, sgraffite, mozaike… Zaznamuje ga vsestranskost, ki pa ji je enotna preprosta in čista likovna govorica. Zdi se, da je tako kot je potreboval pestrost in raznolikost v svojem umetniškem izražanju, potreboval angažiranost tudi v javnem kulturnem življenju. Bil je med pobudniki in udeleženci prve slovenske slikarske kolonije v Izlakah leta 1964 in bil nato predsednik koordinacijskega odbora slikarskih kolonij v Izlakah, Škofji Loki in Idriji.
Idrija je Ivanu Seljaku - Čopiču ostajala navdih in platno. Sprehod po Idriji je za človeka, veščega prepoznavanja njegove umetnosti, sprehod po njegovi galeriji. Monumentalna dela krasijo trgovino s čipkami, osnovno šolo, Dom upokojencev, po njegovih načrtih je bil izdelan sgraffito na stavbi Mestne hiše, v Mestnem muzeju Idrija je od leta 2022 razstavljen restavriran sgraffito Merkur, prenesen iz bivšega podjetja Čipka. Slikar je svoja dela predstavljal na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, njegova prva samostojna razstava pa je bila prav v Idriji leta 1972. Največ njegovih del lahko najdemo v več kot 70 knjigah in revijah, za katere je prispeval nagrajene ilustracije. Zadnja leta svojega življenja je preživel v Grožnjanu.